Varuh gorske narave je prostovoljni strokovni delavec, ki je opravil formalno izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) in je usposobljen za varovanje gorske narave ter bo predvsem znotraj planinskih društev (PD) spremljal in usmerjal različne dejavnosti s ciljem varovanja gorske narave. Program za pridobitev strokovnega naziva Varuh gorske narave je nadgradnja in dopolnitev programa gorske straže.
V času, ko skušamo k delovanju človeka v njegovem okolju pristopati celovito, ugotavljamo, da so vplivi človeka na gorski svet ter njegove žive in nežive sestavine veliko kompleksnejši od varovanja zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. Ob uveljavljanju programov ekološke sanacije planinskih koč, vzdrževanju planinskih poti ter organizaciji različnih oblik planinske dejavnosti, potrebujemo v planinskih društvih in meddruštvenih odborih koordinatorje, ki bodo tako ob prenovi ali gradnji planinske koče kot ob vzdrževanju, označevanju in nadelavi planinskih poti, vodenju izletov, načrtovanju usposabljanj in oblikovanju programa (dejavnosti) planinskega društva znali ravnati in vzgajati v skladu z načeli varovanja gorske narave.
Cilji in naloge varuha (gorske) narave:
- Varovanje (gorske) narave v skladu z načeli varovanja gorske narave.
- Razvijanje odgovornega odnosa do okolja in narave ter spodbujanje interesa za njegovo aktivno varovanje; vzpodbujanje spoznanja, da je človek sestavni del narave; razvijanje spoštovanja do vseh oblik življenja in razumevanje o medsebojni povezanosti žive in nežive narave.
- Dajanje pobud, priprava mnenj in predlogov.
- Načrtovanje in izvajanje različnih oblik planinske dejavnosti s poudarjeno naravoslovno vsebino.
- Spodbujanje kritičnega presojanja o škodljivosti in negativnem vplivu pretiranih človekovih posegov v naravno okolje.
- Seznanjanje z globalnim pomenom gorskih ekosistemov.
- Vzpostavljanje partnerstev pri aktivnostih za varovanje gorskega sveta.
- Seznanjanje z zakonskimi predpisi o varstvu narave v gorah, o zavarovanih območjih in naravnih parkih, o onesnaževanju in uničevanju gorske narave ter vplivi množičnega obiska, o zaščitenih ter ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah.
- Vodenje odsekov za varstvo gorske narave in gorsko stražo v planinskih društvih (PD) in Meddruštvenih odborih (MDO).
- Sodelovanje s pristojnimi Zavodi za varstvo naravne dediščine in ostalimi inštitucijami.
- Načrtovanje, uresničevanje in izvajanje projektov Planinske zveze Slovenije in njenih komisij s sodelovanjem Komisije za varstvo gorske narave PZS, kot tudi projektov v sodelovanju s sorodnimi in nevladnimi organizacijami, ki s svojim delovanjem segajo v gorski svet.
Varstvo gorske narave pomeni predvsem varstvo pred človekom. Obiskovalci pozabljamo, zakaj hodimo v naravo in da smo tam samo gostje. Nasprotno, postali smo največji onesnaževalci gorske narave. Kaj lahko storimo, da bo drugače, boljše? Varovati gorsko naravo s ciljem njenega ohranjanja s spodbujanjem drugačnega, do narave obzirnega obiskovanja in koriščenja gora ter s stalnim ozaveščanjem.
Varovanje gorske narave je bilo med programi usposabljanja Planinske zveze Slovenije eno prvih, samostojno vključeno v programu stražarjev od leta 1954 naprej, seveda pa je prisotno od vsega začetka v programu planinske šole, pri usposabljanju mentorjev planinskih skupin, vodnikov PZS….., vendar le z manjšim številom ur pri vsakem usposabljanju.
Komisija za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije preko meddruštvenih odborov planinskih društev in njihovih odborov za varstvo gorske narave izvede program usposabljanja, ki se imenuje Gorski stražar, ki je namenjen članom planinskih društev in drugim obiskovalcem gora, ki želijo poglobiti znanje o naravi in njenem varovanju in ga na planinskih izletih uporabiti za lažje in boljše spoznavanje in razumevanje oblik, procesov in pojavov v gorski naravi ter za posredovanje tega znanja drugim planincem, prijateljem….
Naziv gorski stražar pridobi tisti udeleženec tečaja, ki je prisoten pri vseh urah teoretičnega dela in pri praktičnem delu in uspešno opravi pisni preizkus znanja – izpit. Usposabljanje traja skupno 18 ur, od tega 10 ur teoretičnega dela in 8 ur praktičnega.
Po končanem usposabljanju udeleženci podajo slovesno zaobljubo, ki glasi:
»Vedno in povsod bom aktivno opravljal svojo vzgojno nalogo, z znanjem o naravi bogatil in dopolnjeval doživljanje gora vseh obiskovalcev gora, se udeleževal skupnih akcij odseka za varstvo narave, čuval ugled gorske straže ter bom v vseh pogledih vzoren planinec«.
Zaradi svojega življenja v naravi in povezanosti z njo je pomembno, da že zgodaj postanemo naravovarstveniki. Naravna bogastva in lepote so vir, iz katerega črpa planinstvo svojo moč in poslanstvo, so uteha našemu srcu, saj nam slika narave pove več kot tisoč besed.