Naše društvo KPD Hej, gremo naprej je v času od 23.5. do 25.5.2014 izpeljalo tridnevno turo preko Pohorja, od Dravograda do Maribora, katere se je udeležilo 25 pohodnikov. Kot predsednik društva si še posebej štejem v čast, da so se nam na tej turi pridružili trije pohodniki iz Nemčije.
Prvi dan nas je pot vodila po Šisernikovi poti iz Dravograda do »Kremžarce«, kjer smo prespali. Kot se za prave planince spodobi, smo si prvi dan privoščili nekoliko več druženja, saj je bilo 5. ur hoje premalo za tisto pravo utrujenost.
Drugi dan nas je čakal 12. urni pohod preko najlepšega dela našega bisera. Še posebej tisti del od Kop do Lovrenških jezer je nekaj, kar bi moral vsak, ki ima rad naravo, prehoditi. Ker smo si za ta dan vzeli več časa in hojo prilagodili lepotam narave, se večkrat ustavili in uživali ob nepozabnih razgledih, smo za to pot potrebovali nekoliko več časa. Tako smo polni lepih vtisov tega dne, prijetno utrujeni, zaspali na koči na Pesku.
Tretji dan nas je pot vodila preko Klopnega vrha, Šumika do Areha, kjer smo si privoščili pravo planinsko kosilo in si tako dali moči za zadnji del poti do Bellevue-a. Tudi zadnji dan smo uživali ob prijetno umirjeni hoji, se večkrat ustavili, tako da so tudi tisti z nekoliko manj kondicije, lahko sledili skupini in po 10. urah končali naše druženje, ki je bilo nepozabno. Nekaj pohodnikov je imelo še toliko moči, da so pot nadaljevali do vznožja Pohorja, nekoliko bolj utrujeni, so izkoristili prevoz in se v dolino popeljali z gondolo.
Vse dni smo bili na poti 26 ur, prehodili okoli 65 km (cca. 2,5 km na uro) in naredili preko 3500 m vzponov in spustov. To so številke, ki povedo, da prečkanje Pohorja v celoti, le ni tako enostavna in vsakodnevna zadeva in je vanjo potrebno vložiti kar nekaj truda. Zato sedaj bolje razumem vse tiste pohodnike, ki se mi s sporočili zahvaljujejo za organizacijo in izvedbo ture, povedo, da so veseli, ker so pot zmogli, in da je k temu pripomogel tudi primeren tempo hoje, ki sva ga določila z glavnim vodnikom Ladinek Ivanom. Še posebej ganjen sem bil nad iskreno zahvalo in stiskom rok pohodnikov iz Nemčije, ki so mi dejali, da so doživeli nekaj nepozabnega in da bodo o tem z velikim veseljem poročali tam zgoraj v svoji deželi. Pa ne samo o lepotah našega Pohorja, tudi o prijaznosti ljudi, s katerimi so se tri dni prijetno družili. Besede, ki me kot predsednika društva ne morejo pustiti ravnodušnega, zato sem se odločil, da vsaj del teh občutkov podelim z vami, ki nas podpirate in upoštevate naš slogan »Naš cilj je pot…«.
Lep planinski pozdrav!
Igor Oprešnik, predsednik