Vremenska napoved obetajoča, kolesarska druščina ta prava, izbrana tura čudovita. Skupina 8 kolesarskih navdušencev se nas je zbrala v petek, 20. maja pri stari lokomotivi v Mariboru, od koder smo se odpeljali proti Košakom, kjer nas je čakal še deveti član tokratne ekipe. Pot smo nadaljevali do Šentilja in po Murweg do Gor. Radgone, kjer smo naredili postanek za kosilo. Po okrepčilu smo se vrnili nazaj v Avstrijo in se popeljali po avstrijski strani, v prelepi pokrajini, z obilo nepozabnih pogledov do St. Anne an Aigen. Sledil je spust v dolino in vožnja mimo Kalcha nazaj v Slovenijo.

 

V Sotini zavijemo desno in nadaljujemo proti Rogašovcem do Hrvatove domačije, kjer smo prenočili dve noči. »Raztovorimo« kolesa, se namestimo v apartmajih, se stuširamo in že smo se znašli na večerji. Še pred tem nam gostitelja ponudita »šilček« dobrodošlice. Večerja pa ta prava – gobova juha, ocvrt piščanec, za prilogo pa ajdova kaša in skutni štruklji, super solata in za sladico štrudelj. Da je vse to še bolj teknilo, smo tu in tam splaknili s kozarcem domačega. Prijetno druženje se je zavleklo in čas je bil za počitek.

 

V soboto, 21. maja se po obilnem zajtrku spet posedemo na kolesa in že se peljemo proti Kuzmi in naprej do slovensko-madžarske »meje«. Slovenskim vzponom sledi Madžarski spust proti vasi Felsöszölnök (Gor. Senik), kjer naredimo postanek za kavico v preprosti vaški gostilni. Pot nas nato vodi, skoraj po ravnem, do Monoštra, kjer v prijetnem ambientu naredimo pavzo in popijemo eno »pivce za živce«. Kaj kmalu spet poganjamo pedale in se vozimo skozi vasi po Örseg Nemzeti Parku. V kraju Bajänsenye se spet ustavimo in imamo kosilo po Madžarsko ter popijemo še zadnje »pivce«. Dodobra napolnjeni se odpeljemo proti Hodošu, Gor. Petrovcem in preko številnih Goričkih gričev prispemo nazaj v Kuzmo in naprej do izhodišča na Hrvatovi domačiji, kjer ponovimo vajo s prve večeri, le daje tokrat večerja okusna na drugačen način – goveja juha, pečenka v slivovi omaki z dodatki, solata z domačega vrta in kot pika na i še gibanica po Goričko. Dobrote, ki te kar prevzamejo, tako da kar ne moreš in ne moreš nehati jesti. Ta zadnja večerja na tej kolesarski turi se je spet zavlekla pozno v večer.

 

Nedeljsko jutro, 22. maja je prineslo slovo, a pred tem še obilen zajtrk. Naša gostitelja ga. Verica in g. Andrej sta se izkazala v vsej svoji veličini. To sta človeka, ki bosta naredila vse, da se bodo gostje v Hrvatovi domačiji počutili kot v raju, se sprostili in pozabili na vse tegobe, ki jih prinaša današnja družba. To je kraj, kjer se človek resnično počuti tako, kot so se nekoč počutili naši dedje in babice – skrbi enostavno izginejo.

 

Polni takšnih misli in občutkov smo spet na kolesih na poti proti domu. Vozimo se skozi Cankovo, Gederovce, Lenart do picerije Nona v bližini gradu Hrastovec. Ta »prijetna starka« nas je nahranila z okusnimi picami. Le še nekaj kilometrov vožnje in že smo se znašli na izhodišču ture, pri stari lokomotivi, po prevoženih 272 km. Naredimo še eno »gasilsko« za spomin, se na kratko pogovorimo in nato, vsak po svoje, polni nepozabnih trenutkov, odhitimo proti svojim domovom.

 

 

Igor