Nekaj članov društva se je, skupaj s PD Planika Maribor in v organizaciji TA Balkanika, udeležilo 8 dnevnega trekinga po Bolgariji. Tako smo spoznali in se sprehodili po treh nacionalnih parkih – Rila, Vitosha in Pirin. Najprej smo pohajkovali po NP Rila, si ogledali največji in najpomembnejši sakralni objekt v Bolgariji – Rilski samostan, se sprehodili ob čudovitih Rilskih jezerih vse do vrha Maljovica (2729 m) in se ob prekrasnih kaskadah spustili v »dolino«. Seveda smo osvojili tudi najvišji vrh Bolgarije in Balkanskega polotoka – Musalo (2925 m).

Naslednja tura nas je vodila po NP Vitosha. Tukaj smo se med čudovitimi »polji« cvetlic povzpeli na Črni vrh (2290 m), s katerega se nam je odprl prečudovit pogled proti bolgarski prestolnici, mestu, ki je staro več kot 7000 let, proti Sofiji. Po povratku z vrha smo se zapeljali še v to mesto in si na 37°C ogledali nekaj najpomembnejših mestnih znamenitosti: katedralo Aleksandra Nevskega, cerkev sv. Sofije, po kateri je mesto dobilo ime, rotundo sv. Jurija iz 4 stoletja, parlament in imeli to srečo, da smo bili priča pravi atrakciji – to je menjava častne straže. Vsemu temu je sledil še premik do NP Pirin, kjer smo se ponovno sprehodili ob čudovitih jezerih in nekaj najbolj »korajžnih« se je v enem izmed jezer tudi okopalo in to na višini okrog 2200 m. Seveda smo se naslednji dan podali še na najvišji vrh tega gorskega masiva – Vihren, kateri je s 2914 m tudi tretji najvišji vrh Balkanskega polotoka. Za konec tega prečudovitega »popotovanja« smo se zapeljali še v mesto vrtnic – v Kazanlak, kjer smo si ogledali muzej in nakupili nekaj izdelkov iz olja vrtnic ter se sprehodili do ene izmed 19 Tračanskih grobnic v okolici Kazanlaka.

Sledila je vožnja do mesta Koprivshtitsa na 1060 m, katero je znano po tem, da se je prav tam 1876 leta začel upor proti Turkom, a nam je močan naliv s točo preprečil, da bi se sprehodili po mestu, zato smo se na hitro poslovili in se zapeljali v Sofijo, kjer smo še zadnjič prenočili. Le še 13 ur vožnje z avtobusom in že smo se ponovno znašli, za nas, v najlepšem kotičku tega sveta, v Mariboru.

Bolgarija je država neverjetnih kontrastov, bogate tradicije in neokrnjene narave. Odlikuje jo raznolikost pokrajine, ponaša se s prekrasnimi gorskimi masivi, živopisnimi dolinami, nešteto rečic in gorskih jezer in navsezadnje tudi kulinarika ni slaba, pa še poceni je. In vse to smo mi v teh nekaj dnevih videli in okusili. Zato ob koncu tega razmišljanja lahko mirno rečem: Bolgarija, še kdaj nasvidenje.