Pohodništvo

Planinstvo-narava-vodništvo

Človek je neločljivo povezan z naravo, kar planinci še posebej dobro vemo in čutimo.

Planinstvo kot način življenja, je prostočasna dejavnost, ki po večini poteka ob koncu tedna, med vikendom.

Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji že dolgo tradicijo. Z množičnostjo planinske organizacije, se je po 2. svetovni vojni razvilo prostovoljno vodništvo.

Težišče delovanja vodnikov PZS je izvajanje dejavnosti v gorski naravi (vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora), najpomembnejši cilj pa je seveda varnost udeležencev. Vodenje je vznemirljivo, saj ima moč, da vodenim pokaže tisto, česar v dolini ne morejo videti ali doživeti. Vodenje je tudi radovednost, ustvarjalnost, ljubezen in strast.

Vodnik PZS postane vsakdo, ki uspešno opravi zahtevno (teoretično in praktično) usposabljanje po programu, ki ga na predlog PZS potrdi Strokovni svet RS za šport. Po uspešno opravljenem praktičnem izpitu vodnik pridobi licenco A (lahke kopne ture), B (zahtevne kopne ture) ali D (zimske ture), itd.

Licenco mora vodnik obnavljati vsake tri leta v okviru izpopolnjevanj PZS.

Vodniki si pridržujemo pravico do spremembe datuma izleta, lahko spremenimo samo lokacijo pohoda ali pohod odpovemo zaradi višje sile (vreme, stanje poti).

Ture, v okviru vikendov za visokogorje, so namenjene manjšemu številu ustrezno pripravljenih planincev, zato se pravočasno prijavite.

Planinskega izleta se lahko udeležijo člani društva s plačano članarino PZS za tekoče leto, ali člani drugih društev s plačno članarino PZS za tekoče leto. Prednost imajo člani društva.

V gorski svet se ne podajajte sami, ampak pridite raje z nami!

Kategorizacija planinskih poti

V Zakonu o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/2007) je v 8. členu določeno, da so planinske poti glede na tehnično zahtevnost kategorizirane v tri skupine: lahke, zahtevne in zelo zahtevne planinske poti.

Natančneje pa kategorizacijo planinskih poti določa podzakonski akt (Pravilnik o kategorizaciji planinskih poti, Uradni list RS št. 80/2008):

lahka planinska pot (L)

(1) Lahka planinska pot je planinska pot, ki je namenjena za hojo in rekreacijski tek, pri čemer si uporabniku ni potrebno pomagati z rokama zaradi varovanja ali pomoči pri gibanju po njej.  (2) Lahka planinska pot se praviloma lahko uporablja tudi kot sprehajalna pot.

(3) Kadar lahka planinska pot preči strmo pobočje, mora biti dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izurjenim uporabnikom. Od njih se zahteva le pazljivost, telesno pripravljenost in primerno obutev.

zahtevna planinska pot (Z)

(1) Zahtevna planinska pot je planinska pot, ki vodi čez zahtevnejše odseke, na katerih si mora uporabnik zaradi varnosti pomagati z rokama, na nevarnih odsekih pa so nameščene varovalne naprave.

(2) Morebitne varovalne naprave iz prejšnjega odstavka so namenjene le dodatni varnosti uporabnikov in niso nujno potrebne za premagovanje težjih mest.

(3) Od uporabnikov zahtevne planinske poti se zahteva pazljivost, telesno pripravljenost in primerno opremo.

zelo zahtevna planinska pot (ZZ)

(1) Zelo zahtevna planinska pot je planinska pot, kjer hojo zamenja ali dopolnjuje plezanje in kjer so za premagovanje težko prehodnih delov vgrajene varovalne naprave.

(2) Zelo zahtevna planinska pot je tudi vsaka planinska pot, ki je speljana preko posameznih področij s stalnim strjenim snegom ali ledom.

(3) Za varnejši vzpon na zelo zahtevni planinski poti potrebuje uporabnik dodatno osebno tehnično opremo, kot so čelada, plezalni pas ter samovarovalni sestav, zaradi morebitnih snežišč na posameznih odsekih pa tudi cepin in dereze.

Nastavitve zasebnosti
Ime Omogočeno
Piškotki
Za pravilno delovanja in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Potrjeno strinjanje z uporabo piškotkov.
Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimnim uporabniškim informacijam.
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.